Omemba: Klara Kuk

»Trdno sem prepričan, da smo številnim pomagali do prvega srečanja s tako imenovano umetnostjo.«

»Če sem kdaj premišljeval o poslanstvu svojega poklica, je bilo prav takrat, ko sem zrl v radovedne oči mladih gledalcev, ko smo jim z uprizoritvijo in pogovorom posredovali svoje veselje do gledališča in umetnosti nasploh.«

»Poučno-zabavno srečanje z izrazili gledališča in njegove sproščene domišljije zagotovo nakazalo pot k neovirani radovednosti, ki je v življenju še kako pomembna.«

»Psihološki realizem, ki si ga je Arne Lygre izbral kot osnovni pripovedni slog, je samo zunanja plast besedila, ki je ves čas prežeto z absurdnim, bizarnim humorjem ter globokim občutjem melanholije in 'teže sveta', ki jo dramatikove osebe nosijo na svojih ramenih, ne da bi se dovolj zavedale tega bremena.«

»Kolikokrat smo žurali zato, da bi pozabili?«

»Ali sploh potrebujem konkreten razlog zato, da izginem?«

»Vloge, ki sem jih doslej odigrala, so bile res raznolike.«

»Zavedala sem se lepe priložnosti, ki sem jo dobila in bila tako hkrati tudi malo prestrašena.«

»Današnje življenje je precej negotovo, imeti nekaj, kar lahko poimenuješ kot svoj dom ni tako samoumevno.«

»Zdi se mi, da ima veliko mladih občutek neke nesigurnosti.«

»Najdemo ga lahko tudi v ljudeh, ki morda celo niso lastna družina.«

»Vedno mi je težje govoriti samo o svoji vlogi, vedno je lažje govoriti o vlogi preko odnosa s soigralci.«

»Na akademiji sem se imela sicer dobro.«

»Tudi v okorelem gibu lahko najdeš svoje gibanje, svojo izraznost.«

»To je Ljubljana previsokih cen, inflacije, Wolta, cenenih literarnih večerov, aspiracij po veličini, po tem, da bi se nekako izrazili, Ljubljana generacijskih konfliktov, nestrpnosti iz pomanjkanja, Ljubljana nepremičninske krize in Ljubljana, glavno mesto v državi, ki trpi za pomanjkanjem vizije.«

»Živi zato, da poskrbi za vse, za kar je treba poskrbeti, pri tem pa pozabi nase.«

»Mašini temeljni občutji sta negotovost ali brezizhodnost, njeni pogledi pa zaradi tega temni, a precej realni.«

»Julija, ki sicer zna videti onkraj slabih lastnosti ljudi, je opomnik, da se napredek oz. sprememba, ki si jo želimo, ne bo zgodila s kavča.«